Danes sem vstal in tvoje ravnine so bile prestrme, da bi jih dosegel. Skozi pege zelenih podzavesti si prijezdil k meni. Mavrični bliski skozi deževje ... Ljubil sem jih in ti govoril o njih. Čas se še ni pobral iz luže. Sonce je stalo tam na obeh rokah. Nekoč pridem in te ujamem v svoj krog. Dam ti morje. Priklonim veke in omilim svoje zahteve in kašelj. Danes bom legel in tvoje gore bodo preravne, da bi mogel na njih počivati.