Prinesem ti sonce
v ozeblih dlaneh.
Vzameš ga,
malo.
Ščepec, okrušek, prgišče.
Ostalega nočeš, prežiga mi roki.
Ostalega se sramuješ,
mimo zreš, ko ga spravljam,
ko ga v sence mečkam.
Ostalega upihneš in umrje.
Prinašam ti svoja sonca.
Še jutri bodo sijala
in pojutrišnjem morda.
Potem me pregovoriš,
da niso sonca, da je tema.
Tema.